Konferenca Evropskega konzorcija za hemofilijo (EHC) se je tokrat odvijala v naši neposredni bližini, v hrvaški prestolnici. Bogat nabor vsebin in strokovnih predavanj je bil načrtovan in izveden, z njim pa tudi večje število udeležencev (čez 400 iz več kot 50-ih držav), kot smo mu bili priča v lanskem letu, prvem post-kovidnem, na konferenci v Kopenhagnu. EHC konferenca je še vedno eden izmed dveh najpomembnejših evropskih dogodkov na področju hemofilije in sorodnih motenj strjevanja krvi. Kot je že v navadi, so na naših spletnih straneh na voljo nekatere njene vsebine, sčasoma povzetki ter pestro dnevno dogajane v času tridnevnega dogodka v Zagrebu.
Da osebam s hemofilijo marsikdaj primanjkuje motivacije, lahko poslušamo na raznih hemofiličnih dogodkih Evrope in sveta. Včasih si je potrebno zadati kakšen izziv in motivacijo na ta način spodbuditi. "Hemofilik gre v Zagreb" je bil tokratni izziv Kluba HaemophAmicus, ki je z različnimi etapami v Sloveniji in okolici čez celo poletje prispeval približno 500 kilometrov na poti v Zagreb. Uspešno opravljen začrtan hemofilični plan pa se nadaljuje s projektom #RedHemophiliaBike.
Kako je potekala celotna pot lahko preverite v samostojnem prispevku na https://haemophamicus.eu/blog/hemofilik-gre-v-zagreb
Družba Bayer je tik pred pričetkom konference EHC pripravila hibridni dogodek, na katerem sta bili opravljeni dve predstvaitvi. Prof. dr. Ana Boban, ki je tudi vodja Centra za hemofilijo v Zagrebu, je pripravila predavanja z naslovom "Pomen aktivnega življenjskega sloga za osebe s hemofilijo", Renato Bric, hemofilik iz Slovenije, pa pogled s perspektive bolnika "Kaj aktiven življenjski slog pomeni zame?". V zaključni diskusiji sta sodelovala še fizioterapevt Ivan Andrić in Josipa Belev, medicinska sestra.
Skupna ugotovitev je, da so hemofiliki relativno aktivni napram splošni populaciji, vendar tega ne gre posploševati, saj poznamo tudi take z manj primernim življenjskim slogom ter fizično neaktivne, kar pa ni nujno samo posledica življenjskega stila, pač pa lahko tudi številnih okvar sklepov, kot posledica hemofilije. Tako zdravstvena stroka, kot tudi bolniki in organizacije pacientov se soočamo z izzivi, kako bolnike z motnjami strjevanja krvi pripraviti do bolj intenzivnega učenja in izobraževanja o njihovi bolezni, ter kako jih privabiti, da bi sodelovali pri športnih in rekreativnih aktivnostih ter na ta način izboljšali lastno fizično formo, prispevali k boljšemu življenjskemu slogu ter lastnemu zadovoljstvu ob vsakdanjem življenju s hemofilijo oz. drugo sorodno motnjo strjevanja krvi.
Prva seja prvega konferenčnega dne je postregla z vpogledom v hrvaško hemofilijo. Prof dr. Ana Boban je predstavila delovanje oskrbe na področju hemofilije na Hrvaškem, predsednik društva hrvaških hemofilikov, Marko Marinić, pa rezultate raziskave o kvaliteti življenja hemofilikov v njihovi državi. Dr. Bobanova je pojasnila, da je bil prvi center za hemofilijo na Hrvaškem odprt leta 1973. Od takrat je prišlo do velikega napredka. Oskrba hemofilije na Hrvaškem je trenutno vsaj tako dobra in primerljiva kot kjerkoli drugje v razviti Evropi.
Marinić je ob predstavitvi kakovosti življenja bolnikov s hemofilijo na Hrvaškem dejal, da poročeni hemofiliki dosegajo višje ocene glede življenjskega standarda, zdravja, drugih osebnih dosežkov, odnosov, fizične varnosti, telesne podobe in tudi sreče. Pojasnil je še, da je večina oseb s hemofilijo na Hrvaškem zelo zadovoljnih s svojim življenjem, kar odraža relativno visoko kakovost oskrbe hemofilije na Hrvaškem.
Med rezultati raziskave lahko najdemo tudi kakšen izstopajoč podatek, kot je na primer ta, da si več kot 20 % oseb s hemofilijo pri naših sosedih svoje profilaktično infudiranje opravlja zvečer. Seveda je priporočljivo infudirati faktor strjevanja krvi zjutraj oz. pred fizično ali pa dnevno aktivnostjo.
Za konec prve točke programa smo si udeleženci konference skupaj ogledali kratek film o delovanju društva hemofilikov Hrvaške, v katerem smo bili priča številnim težkim in tudi prijetnim izkušnjam hemofilikov ter njihovih svojcev, zdravstvenega osebja in vodilnih v odlično delujočem društvu. Dokumentarec je na voljo na spodnji povezavi.
O von Willebrandovi bolezni (VWD) je bilo govora na tretji točki petkovega dela #EHC2023 konference. Izkušnje bolnikov, redefinicija potreb za prihodnost pri bolnikih z VWD in potencialne terapije v prihodnosti so bile tokrat iztočnice za zanimivo debato o tej redki motnji strjevanja krvi. To je področje (von Willebrandove bolezni), za katerega bi si želeli večje pozornosti, predvsem (pre)poznavanja in obravnave. Globalno ostaja problem diagnosticiranja, nadalje soočanja bolnikov s to motnjo strjevanja krvi, ki je zelo zahtevna za razumevanje in je zato pri bolnikih nujno potrebno predvsem učinkovito izobraževanje in informiranje. Tako kot hemofiliki se tudi von Willebrandovi bolniki pogosto srečujejo z artropatijo sklepov ter s kroničnimi bolečinami v sklepih, kar znatno vpliva na njihovo kvaliteto življenja. Najpogostejše so pri VWD še krvavitve iz nosu, in iz ustne votline.
Rezultati raziskave EHC, ki je bila izvedena leta 2021 (s skupno 408 anketiranci iz 35 držav), kažejo, da so trije glavni izzivi v življenju bolnikov z VWD - čas do postavitve diagnoze, vrsta sporočene krvavitve in vrste zdravljenja.
Odbor EHC VWD ima veliko vlogo pri reševanju teh izzivov prek:
Za konec prvega konferenčnega dne še nekaj o ženskih motnjah strjevanja krvi, kjer se slednje soočajo s problemom poznega postavljanja diagnoze, slabim prepoznavanjem tipičnih znakov njihovih motenj strjevanja krvi, z neenakim dostopom do oskrbe in nege ter s težavami pri duševnem zdravju, kot posledici prej naštetega.
In kje so rešitve oz. področja izboljšave:
In še izkušnja bolnice s pomanjkanjem FVII (sedmica) z Madžarske, ki se je v življenju soočala z občutki krivde zaradi lastne motnje strjevanja krvi, potrebo po večji podpori, potrebo po učenju o lastnem zdravstvenem stanju in počutju, s pomanjkanjem prilagajanja oskrbe njenemu stanju, …, in zato z nami delila zapisano izkušnjo ter pripravila predavanje z naslovom “Najprej se postavi zase!”
Sobotno dogajanje smo slušatelji pričeli s temo novih terapij za zdravljenje motenj strjevanja krvi. Pri tem govorimo o naslednji generaciji nadomestnih terapij s podaljšano razpolovno dobo (faktorjev), o trenutnem stanju t.i. ravnovesnih terapij ter o starih, novih in spremenjenih elementih pri bi-specifičnih protitelesih ter o genski terapiji.
Znano je naprimer, da nadomestni faktorji s podaljšanim delovanjem pri VIII (osmici), niso bili enako učinkoviti, kot pri faktorju IX. Če smo pri faktorjih s standardno razpolovno dobo (SHL) slednjo opazovali med 8 in 12 urami, smo pri faktorjih s podaljšanim delovanjem (EHL) zasledili količnik 1,5 do 1,7, kar je pomenilo razpolovno dobo med 14 in 19-imi urami, zahvaljujoč različnim tehnologijam, kot so npr. Fc fuzija, pegiliran FVIII, ... In klinični učinek: bolniki so v povprečju sporočali zmanjšanje infuzij za 30 % ob prehodu na EHL.
V februarju 2023 je bila v ZDA odobrena učinkovina efanesoctocog alfa (komercialno ime AltuVIIIo), pri katerem se dosegajo razpolovni časi do cca 43 ur. Evropska agencija za zdravila (EMA) ga v tem trenutku še ni odobrila za komercialno uporabo v Evropi. Skratka, gre za dozo, ki rezultira 3 do 4 krat daljši razpolovni čas, kot smo ga bili vajeni pri ostalih FVIII produktih. Prav tako uporabniki niso razvili inhibitorjev proti FVIII, niti ni poročanja o resnih alergijskih reakcijah, anafilaksi ali vaskularnih trombotičnih dogodkih ob uporabi navedenega zdravila. Dosedanje študije nakazujejo tudi možnost bistvenega izboljšanja fizičnega zdravja ter s tem redukcijo bolečine pri osebah s hemofilijo, ki bodo uporabljale navedeno učinkovino. Za rezultate bo potrebno še nekoliko počakati.
Napredek pri zdravljenju hemofilije je izjemen. Včasih je kar težko slediti vsem novostim. Danes se že preizkuša "podkožna osmica" pri osebah s hemofilijo A, katere sodelujejo v študiji. Poizkusi se opravljajo tudi že za subkutani faktor IX.
Tehnološki razvoj v bioinženiringu in razumevanje običajne (oz. normalne) koagulacije sta povzročila terapevtski napredek pri bolnikih s hemofilijo ter pri drugih osebah z motnjami strjevanja krvi. Efanesoctocog alfa opredeljuje novo kategorijo podaljšanja razpolovne dobe in je prvi v razredu ultradolgih razpolovnih faktorjev VIII. Subkutano prejemanje FVIII in FIX pa je bilo v kliničih fazah povezano z večjo pojavnostjo inhibitornih in neinhibitornih protiteles, zato je malo verjetno, da bi tovrstna metoda še naprej razvijala.
O trenutnem stanju ravnovesnih terapij za zdravljenje hemofilije, je v nadaljevanju predaval prof. dr. Cedric Hermans, hematološki oddelek Univerzitetne klinike Saint-Luc, v Bruslju. Predstavil je:
V sklopu konference so potekale volitve novega predsednika Evropskega konzorcija za hemofilijo. Delegati so na to mesto izvolili portugalca Miguela Cratoja, ki je prejel več glasov podpore kot pa protikandidat, britanec Clive Smith. Crato je nasledil pred nedavnim odhajajočega irca Declana Noone-a, katerega je za kratek čas nadomestila članica izvršnega odbora Olivia Romero-Lux.
Miguel je bil neomajen član izvršnega odbora EHC-ja od leta 2016, ponovno je bil izvoljen leta 2020, kar dokazuje njegovo predanost našemu poslanstvu. Bil je tudi aktiven član delovne skupine za inhibitorje pri EHC, vse od njene ustanovitve leta 2015, leta 2022 pa se je pridružil pionirskemu Evropskemu omrežju za najbolj redke motnje strjevanja krvi ter inhibitorje (ERIN), ki je namenjeno izboljšanju oskrbe oseb z najbolj redkimi izmed redkih bolezni.
Pred vključitvijo v EHC, je bil Miguel med leti 2012 in 2020 predsednik portugalskega društva hemofilikov, prav tako tudi član portugalske nacionalne komisije za hemofilijo, s čimer je pokazal svoje vrline njegovega vodenja v portugalski skupnosti motenj strjevanja krvi. Miguelova pot z motnjami strjevanja krvi, vključno s težko obliko hemofilije A z inhibitorji in z blagim pomanjkanjem faktorja VII, spodbuja njegovo zavezo k opolnomočenju nacionalnih organizacij članic in k spodbujanju znanstvenih spoznanj.
Poleg volitev novega predsednika, je potekal tudi izbor za prireditelja konference leta 2025. Med kandidati sta bili dve mesti - Dunaj in Bratislava. Dunaj je prejel več glasov podpore, kljub zelo dobri predstavitvi društva slovaških hemofilikov in boljši promocijski kampanji, so delegati izbrali avstrijsko prestolnico za organizatorico #EHC2025.
"Zaradi Miguelovega impresivnega preteklega delovanja in globoke predanosti naši skupnosti, je prav on idealen vodja za našo skupnost", so sporočili iz EHC-ja. Miguelova izvolitev je pomemben trenutek za EHC. Njegove izkušnje in strast bodo nedvomno spodbudile pozitivne spremembe za skupnost bolnikov z motnjami strjevanja krvi po vsej Evropi in tudi drugod v svetu.
Predsednik društva hemofilikov Hrvaške, Marko Marinić, ki je tudi doktor znanosti, je uredil publikacijo z naslovom Kvaliteta življenja oseb s hemofilijo na Hrvaškem. V njej je zbranih ogromno podatkov ter drugega dokumentarnega gradiva, za katerega mi je v pogovoru dejal, da je izjemno ponosen, saj je to sploh prva tako zelo obsežna zbirka oz. pregled stanja v hemofiliji katere izmed držav v Evropi.
Z veseljem gre kmalu v branje. Čestitke, Marko!